Ob mednarodnem dnevu psov namenjamo pozornost tudi tistim, ki na svoj dom še čakajo. Psi iz zavetišč so pogosto obdani s predsodki, zato razbijamo nekaj najpogostejših mitov.

MIT 1: V zavetišču ni pasemskih psov.
V zavetišču lahko najdemo najrazličnejše pse – od mešančkov do pasemskih. Pri izbiri novega družinskega člana pa je pomembneje od same pasme predvsem to, da se pes ujema z nami in našim načinom življenja. Njegov značaj, potrebe, raven aktivnosti in temperament so pogosto veliko pomembnejši pokazatelji tega, ali bomo skupaj dobro funkcionirali.

MIT 2: Psi iz zavetišča imajo vedenjske težave.
Veliko psov v zavetišču nima posebnih vedenjskih težav. Nekateri pa se na zavetiško okolje težje prilagodijo – neznani ljudje, drugi psi, novi zvoki in sprememba rutine lahko predstavljajo velik stres. Zato vedenje psov v zavetišču ni vedno nujno odraz tega, kakšni bodo v domačem okolju. V mirnem, stabilnem okolju se tako lahko s časom pokaže drugačna plat njihovega značaja. Ko dobijo priložnost za varen in ljubeč dom, posvojeni psi pogosto zgradijo s svojimi skrbniki močno vez, polno zaupanja, hvaležnosti in naklonjenosti.

MIT 3: Ker ne poznamo ozadja ali pasme, ne vemo, kaj lahko pričakujemo.
Zgodovina vsakega psa res ni vedno znana v celoti, vendar zaposleni v zavetišču o psih pogosto vedo precej. Skozi vsakodnevno oskrbo spoznavajo njihov značaj, odzive, navade in potrebe. Pri nekaterih psih je znana tudi pasma oziroma poreklo. Obstajajo tudi DNK-testi, ki lahko ponudijo dodatne informacije o njihovem genetskem ozadju. Za uspešno skupno življenje pa je pomembnejše predvsem, kakšen je pes kot posameznik.

MIT 4: Posvojitev psa je draga.
Tudi posvojitev prinaša določen strošek, vendar je pes ob posvojitvi praviloma že deležen pomembne veterinarske oskrbe, kot so cepljenja, mikročipiranje in sterilizacija oziroma kastracija. Če bi vse te storitve urejali in plačevali sami, bi bil njihov skupni strošek bistveno višji od posvojnine. Ta zato predstavlja predvsem manjši prispevek k oskrbi, ki jo je zavetišče za psa že zagotovilo. Pomembno pa je vedeti, da se odgovorno skrbništvo s posvojitvijo šele začne – vsak pes skozi življenje potrebuje hrano, veterinarsko oskrbo, opremo, čas in našo skrb.

Vsak pes ima svojo zgodbo. Nekateri samo še čakajo, da se začne najlepše poglavje.

Ob mednarodnem dnevu psov zato poglejmo onkraj predsodkov in dajmo priložnost tudi tistim, ki na svoj dom še čakajo.